18.06.2008

Kako dočakati 100 let?

Z veseljem objavljamo utrinke iz življenj slavljencev, v družbi katerih obeležujemo tudi stoletnico Donata Mg.

Sonja Vučnik, Ljubljana

Pred sto leti se je Sonja luč sveta ugledala na Dunaju, vendar se je družina kmalu po Sonjinem rojstvu preselila v Ljubljano, kjer je nato preživela celo stoletje. Spomini na otroštvo so izjemno lepi in pozitivni, kljub temu, da je prva svetovna vojna nastopila, ko je bilo Sonji komaj šest let. Sonja pravi, da so se s tremi brati in dvema sestrama zelo zabavali, je pa morala prvi razred ponovno obiskovati, saj ga zaradi vojne ni uspela dokončati. Kasneje je obiskovala prvo žensko gimnazijo v Ljubljani in se nato zaposlila na Onkološkem inštitutu.

Zelo zgodaj, pri šestih letih, se je Sonja začela ukvarjati s športom, ki jo je nato spremljal celo življenje. Bila je članica društev Sokol in Hermes, igrala je hazene (predhodnik današnjega rokometa), metala je disk ter kroglo in trenirala tek. Kot hobi pa je še smučala, kolesarila in plezala.

Recept: Šport in glasba je tisto , za kar Sonja meni, da ji je v življenju dalo posebno energijo in motivacijo in prav ti dve stvari "krivi" za aktivno tretje obdobje, ki ga preživlja in za visoki jubilej, ki ga je praznovala.

Luka Grobelšek, Žiče

Dan pred veliko vrtno zabavo, na katero je bilo povabljenih 200 gostov, smo na domači kmetiji obiskali Gosakovega Luko, ki nam je zaupal nekaj svojih življenjskih zgodb in anekdot.

Rodil se je v družini s šestimi otroki in on je bil edini sin. Od rojstva pa do danes je ostal na domači kmetiji, kjer je po končani kmetijski šoli, pomagal staršem pri kmečkih opravilih. Vojsko je služil v Srbiji in še danes se spominja kako so tamkajšnje ženske pekle slastne dobrote. Potem pa se je zgodila druga svetovna vojna, ki je glavni krivec, da se je gospod Luka pozno poročil in si ustvaril družino. Poročil se je namreč šele leta 1951, prvega izmed petih otrok pa je dobil pri 45 letih. Ob tem nam pove anekdoto povezano s svojo poroko. Za datum poroke je izbral prvi april in ker je večina sorodnikov menila, da gre zgolj za »lažni preplah« oziroma prvoaprilsko šalo, se njegove poroke niso udeležili.
Večino življenjskih zgodb in anekdot ima je zapisanih v svojem dnevniku, ki ga redno piše že 50 let, ampak kot sam pravi je to predvsem zanj in ne za široko javnost.

Recept: Moj življenjski moto, ki sem se ga skrbno držal vsa leta lahko povzamem v štirih besedah: delo, molitev, post in miloščina. Zakaj sem dočakal sto let, pa morate vprašati tistega "tam zgoraj".

Nazaj na seznam novic